sorodni izrazi in sinonimi v sodobni slovenščini, hrvaščini in srbščini
Podobnost besed in fraz med rezultati je odvisna od tega, kolikokrat se beseda ali fraza pojavi v podobnem stavčnem kontekstu kot "slater in narver".
Primeri iz korpusa
Korpus Common Crawl
Common Crawl je korpus spletnih strani
Slater in Narver ( 1994 b ) ugotavljata , da večja centralizacija , ki je povezana z višjo distanco do moči , vodi v uspešnejše zbiranje marketinške inteligence .
Slater in Narver ( 1994 a ) sta empirično preverila delovanje štirih dejavnikov okolja : rast trgov , moč kupcev , zgoščenost konkurence in sovražnost konkurence .
Slater in Narver (1995, str. 68) trdita, da podjetniška usmerjenost spodbudi ustvarjanje novih poslov znotraj organizacije ter omogoča obnovo in oživitev obstoječih stagnantnih podjetij.
Slater in Narver ( 1995 ) vidita podjetniško naravnanost kot komplementarno tržni naravnanosti , pri čemer podjetje potrebuje obe , da doseže maksimalno uspešnost .
Slater in Narver (1995) vidita podjetniško naravnanost kot komplementarno tržni naravnanosti, pri čemer podjetje potrebuje obe, da doseže maksimalno uspešnost.
Slater in Narver ( 1994 ) sta proučila vpliv štirih situacijskih spremenljivk : tržnih in tehnoloških sprememb , sovražnosti konkurence in rasti trga .
Slater in Narver (1994) sta proučila vpliv štirih situacijskih spremenljivk: tržnih in tehnoloških sprememb, sovražnosti konkurence in rasti trga.
Slater in Narver ( 1998 , str. 1005 ) opozarjata na razliko med na potrošnika usmerjenim ( angl. customer-led ) in trženjsko usmerjenim podjetjem ( angl. market orientation ) .
Slater in Narver ( 1995 , str. 63 ) sta učenje opredelila kot : » razvoj novega znanja oziroma razmišljanja , ki potencialno lahko vpliva na vedenje « .
Slater in Narver (1998, str. 1005) opozarjata na razliko med na potrošnika usmerjenim (angl. customer-led) in trženjsko usmerjenim podjetjem (angl. market orientation).
Slater in Narver (1995, str. 63) sta učenje opredelila kot: "razvoj novega znanja oziroma razmišljanja, ki potencialno lahko vpliva na vedenje".
Slater in Narver ( 1998 : 1005 ) opozarjata na razliko med na potrošnika usmerjenim ( ang. costumer-led ) in marketinško usmerjenim podjetjem ( ang. market orientation ) .
Slater in Narver ( 1994 : 26 ) predlagata dva možna pristopa pri razvijanju marketinške usmeritve , pri obeh pa je vloga vodilnih najpomembnejša .
Slater in Narver ( 1996 , 159 ) menita , da je “ razumevanje povezave med marketinško naravnanostjo in strategijo /.../ pomembno za organizacijsko učinkovitost .
Slater in Narver ( 1995 ) navajata , da je usmerjenost v znanje neposredno povezana z uspešnostjo novega izdelka .
Slater in Narver (1995) navajata, da je usmerjenost v znanje neposredno povezana z uspešnostjo novega izdelka.
Slater in Narver ( 1994 : 23 ) sta svojo zastavitev kasneje dopolnila in popravila v skladu s kritikami .
Slater in Narver (v Lings 1999, 7) tudi predlagata, da so marketinško usmerjene organizacije hitrejše in bolj učinkovite pri odzivanju na priložnosti in nevarnosti.
Podobno tudi Slater in Narver ( 1998 ) razlikujeta med dvema oblikama naravnanosti h kupcem : ravnanjem po kupcih ( angl. customer-led ) in tržno naravnanostjo .
Podobno tudi Slater in Narver (1998) razlikujeta med dvema oblikama naravnanosti h kupcem: ravnanjem po kupcih (angl. customer-led) in tržno naravnanostjo.